Odšel sem med ljudi,
da bi našel zatočišče
za svoj nemir.
Rekli so:
“Življenje je igra.”
Morda sem premlad,
da bi razumel.
Morda sem prestar,
da bi še lahko verjel,
a življenje ni igra.
Srečal sem druge,
bolj trde,
trpke in krute.
Pravijo:
“Življenje je boj.”
Morda sem premlad,
da bi se imel za kaj boriti.
Morda sem prestar
in sem že poražen,
a življenje ni boj.
To, čemur pravite igra,
je le hehet blazneža,
izgubljenega v svojem blodnjaku,
kateremu drugega pač ne preostane.
In to, čemur pravite boj,
je le bes ranjene živali,
stisnjene v kot,
ki nima več česa izgubiti.
Veste, življenje ni igra.
Življenje niti ni boj.
Življenje je masaker.
Masaker,
katerega edina uteha je
uzreti lastno bolečino
v tujih očeh.
Trenutki v jantarju 